Zgodovina skozi čas

Lov je skozi vso zgodovino  človekova dejavnost, ki je bila najprej  povezana in pogojena v prazgodovini s človekovim  preživetjem. Da je to bila in je del kulture naroda, pričajo najstarejši zapisi ali znamenja, ki jih je zapustil že jamski človek.

Iz prvotnega namena lovstva ,  je  bil lov v začetku prejšnjega stoletja  povsem zakupni način lova, ki je priznaval lastniku zemljišča tudi izključno pravico do lova. Glede na to, da so bili nekateri kompleksi premajhni so se ta območja združila v občinska lovišča. Lovišča so se dajala v zakup najboljšemu ponudniku na dražbah (italijani). Večji lastniki zemljišč so prav tako obdržali pravico do lova na svojem zemljišču, vse to je bilo na škodo divjadi.  Končno je zakupni sistem lova  izginil iz našega lovstva  leta 1954.

Po  kapitulaciji  Italije in z oblikovanjem ljudske oblasti nekdanji krivolovci  (kontrabandieri) so se po vojni  zavedali pomembnosti organiziranosti lovstva v takih oblikah, da bi zagotovilo bolj pravičen in organiziran lov.  Primorsko lovstvo  se je razvijalo pod drugačnimi okoliščinami v primerjavi z ostalimi deli Slovenije.

Prišla je dolgo pričakovana svoboda.  Pred ljudmi je stala grozljiva stvarnost vojnega opustošenja.

Po Pariški mirovni pogodbi z Italijo 16. septembra 1947  je nastalo Svobodno tržaško ozemlje  s »cono A«  pod zavezniško vojaško upravo in »cono B«  pod upravo Jugoslovanske armade.V coni B sta bila dva okraja z dvema okrajnima lovskima organizacijama, v Kopru in Bujah.

Meja z Jugoslavijo je potekala  na Rižani, s čimer je bilo skrčeno območje prejšnje okrajne lovske organizacije. Pri tem je naša LD  izgubila  1/3 lovišča in sicer : Osovje, Rožarsko brdo, Osapsko dolino in Socerbsko planoto .

Lovišča Rižane, Slovenskega Gračišča in Gradina so tako pripadala lovski organizaciji okraja Sežana.

Delovanje lovske družine  Rižana sega  neformalno   še pred konec druge svetovne vojne.   Pravno formalno pa  po podpisu Pariškega mirovnega sporazuma o teritorialni pripadnosti ozemlja Primorske  k matični Sloveniji, to je bilo dne  14.1.1947 v Črnem kalu  na ustanovnem  občnem  zboru.

Občni zbor je bil sklican na pobudo Počkaj Franca, predsednika LD Videž Kozina in Benčič Ivana iz Klanca, ki sta bila zadolžena s strani lovskega okraja Sežana, da pomagata pri ustanavljanju lovske družine.

Na predlog Ogrin Ivana iz Bezovice je lovska družina dobila ime po reki Rižana. Od 8 prisotnih ustanovnih članov so izvolili upravni in nadzorni odbor.

 Upravni odbor so sestavljali:

– Kavrečič Atilij – predsednik
– Jenko Jože – tajnik, gospodar in kinolog
– Ogrin Ivan – član
– Rondič Valerij – član

Nadzorni odbor:

– Ojo Ernest,
– Cah Andrej,
– Pavlič Ivan,
– Barut Valerij.

Takoj po ustanovitvi sta pristopila še Miklavčič Lazar in Aver Ferdinand.

Skrb za lovišče  se je kazala tudi v tem, da so ustanovili lovske rezervate,  omejili lovne dneve, načrtno povečali odstrel lisic,  roparic in ujed, ter  uvedli lovske čuvaje. Ti so se morali ukvarjati predvsem z odkrivanjem  krivolovcev vse do okoli 1970 leta. Veliko uspeha so beležili pri zatiranju krivolova z orožjem, med tem ko se je nadaljeval krivolov z zankami. Velike zasluge je predpisati našemu lovcu in čuvaju Cah Justinu.

Politično-teritorialna razdelitev Primorske je privedla do združitve okrajev Koper, Sežana in Postojna v enoten okraj Koper.  Tako je Okrajna Lovska Zveza pokrivala območje 35 LD iz vseh treh navedenih okrajev s sedežem v Kopru.

Tedaj se je revir z loviščem  Kubed, kateri je bil v sestavu LD Gračišče,  leta 1954 priključil  LD Rižani.

Prva leta po osvoboditvi je v naši LD prevladovala le nizka divjad;  zajec, jerebica in kotorna. Fazan se je zadrževal samo  na območju  Ivačevca,  kjer so ga naselili še italijanski zakupniki v času okupacije  Italije.

Kmetijske razmere v priobalnem pasu so se pospešeno spreminjale. Pričela se je spreminjati tudi struktura prebivalstva na podeželju. Mladi so se začeli odseljevati v mesta in doma so ostali starejši ljudje. Posledica tega je bila, da so se začele krčiti obdelovalne površine. Vse kar ni bilo obdelano, se je pričelo obraščati z drevjem, trnjem in drugo podrastjo.

Polagoma se je začela spreminjati struktura divjadi. Velike goličave, na katerih se je pasla živina, so se obrasle s travo in drevjem, predvsem z borom in hrastom in s tem je kotorna  zgubila svoj življenski prostor kakor tudi jerebica in delno tudi  zajec.  Ti pogoji pa so bili ugodni za fazana , kjer se je naglo povišala njihova številčnost.

Še večji upad staleža nizke divjadi, razen fazana, beležimo po letu 1960 oz.  z intenzivnim razvojem kmetijstva z uporabo pesticidov , mehanizacije, urbanizacije, ter z vsesplošnim razvojem gospodarstva.

Fazan ki se je močno razširil v letih 1955 in 1975, nato pa je začel upadati in sedaj je stalež fazana nizek. Medtem ko je nizka divjad upadla, se je po letu 1955 močno razširila visoka divjad, predvsem srnjad in kasneje tudi divji prašič, sedaj tudi jelen in medved.

Leta 1970 smo beležili izreden pojav  kosov in škorcev, ki so uničevali in pustošili po vinogradih. V zvezi s tem je 7.9.1970 Republiški sekretariat za gospodarstvo iz Ljubljane izdal odločbo, s katero je dovolil spodnjim družinam takratne Lovske zveze Koper upleniti tri tisoč kosov in pet tisoč škorcev od začetka trgatve do 31.10.1970.

Leta 1961 so se pojavili prvi bolezenski znaki bruceloze  pri zajcih. Prav tako smo leta 1971 beležili pojav zajčje kuge, kar nam je potrdil  Inštitut za zoohigieno in patologijo divjih živali iz Ljubljane.

Velik preobrat med malo in veliko divjadjo beležimo okrog leta 1975. Potrjen plan odstrela v tem letu je bil skupaj:

 70 glav srnjadi:

–  32 srn,
–  25 srnjakov,
–  13 mladičev
–  210 zajcev,
–  300 fazanov in
–  10 jerebic.

Zaradi kvalitetnejšega gospodarjenja z divjadjo  in dela organov  je vodstvo LD v letu  1979  pridobila primerno sobo v občinski stavbi v Črnem kalu, kamor smo naselili sedež lovske družine   za sestanke.

Številčnost male divjadi je neprestano upadala. Potrebe po ohranitvi divjadi in  po lovskem turizmu so naši družini leta 1980  narekovale izgradnjo prilagoditvene obore v rižanski dolini pri Bobrih.

1.maja 1980 je  predsednik KS Črni kal ŠIK Ivan  svečano predal  praporščaku CAH Justinu lovski prapor, kateremu boter je bila krajevna skupnost Črni kal.

Prapor častno, ponosno in skrbno čuva še danes Cah Justin.

Zameti dobrega  in pristnega sodelovanja z LD Podbrdo segajo že v leto 1976. Z izmenjavo obiskov, lovskih srečanj in skupnih lovov je v obeh družinah dozorela odločitev, da se družini pobratita.

Dne 30. avgusta 1986 smo svečano podpisali  Listino o pobratenju v Podbrdu.

Ker lovska družina ni imela lastnih prostorov, smo se leta 1986 lotili gradnje lovske koče, katero smo svečano predali svojemu namenu maja1990 leta.

Leta 2002 pa smo dogradili prizidek z sodobno opremljeno letno kuhinjo. Junij 1991 je za Slovence-Primorce ter nas lovce zgodovinski in prelomen dan.

Lovci smo bili tista organizirana oborožena oblika združenja, ki je nudila vse stransko  in izredno pomoč tedanji milici in teritorialni obrambi. Lovci smo bili sodobno oboroženi in pripravljeni na aktivno sodelovanje pri obrambi komaj rojene države Slovenije.

V naši lovski koči so se v času osamosvajanja odvijale pomembne obrambne  aktivnosti, ki so prispevale k realizaciji pomembnih policijskih in vojaških operativnih ciljev in akcij. Ena med temi, ki je trajala dalj časa je bila akcija »OKO«. To je bila akcija opazovalnic z nalogo odkrivanja in javljanja možnega prihoda JLA iz smeri Hrvaške. Za tedanjo uspešno aktivnost in dolgoletno nudeno pomoč ONZ  pri zagotavljanju splošne varnosti  in širjenju varnostne kulture je bila LD Rižana odlikovana z bronastim znakom za varnost Ministrstva za notranje zadeve.

Zato ni naključje,  da  je predsednik policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko dne 8.9.2001  ob 10. obletni osamosvojitve zbral našo lovsko kočo za svečano podelitev-znaka  Osamosvojitve članom Združenja Sever in 19 lovcem LD Rižana.

Odlično sodelovanje gojimo tudi z Gasilskimi društvi, predvsem iz  Dola in PGD Črni kal Osp, od katerih smo prejeli priznanje.

Z akcijo ko je naše delo in naše lovsko poslanstvo doživelo v Primorskih novicah vsestransko, celovito in objektivno predstavitev naših prizadevanj, našega vsestranskega fizičnega in strokovnega dela, v skladu s sodobnimi načeli za ohranitev narave in  naravnega okolja ter divjadi smo bili razglašeni za najbolj priljubljeno lovsko družino med 64. LD  Primorske.

Za doseženo prvo mesto smo prejeli  avtomatsko krmilnico Herkules ki sedaj koristi divjadi na območju Zazida.

Še enkrat hvala Primorskim novicam in vsem, ki vidite v našem delu in prizadevanjih  veliko skrb za naravo in ohranjanje njenega ravnotežja in sobivanja človeka z živalskim svetom.