Zgodovina in razvoj kinologije

Na pragu preteklega stoletja Slovenci še nismo imeli nobene lovske ali kinološke (pasemske) organizacije. Sicer pa je bilo v okviru Avstro-ogrske monarhije prvo društvo, ki se je ukvarjalo z vzrejo psov, ustanovljeno šele leta 1883. Prva lovska organizacija pri nas je bila ustanovljena lovska organizacija “Kranjsko društvo za varstvo lova”. Uradno kinologijo zasledimo že leta 1907 ustanovitev Slovenskega lovskega društva kot predhodnico organiziranega dela slovenskih kinologov, saj so bili v njem še posebno aktivni tisti lovci, ki so imeli ptičarje in so jih šolali, saj so imeli v okviru tega društva svojo kinološko sekcijo. Postopoma, predvsem pa po prvi svetovni vojni, se je med slovenskimi kinologi razvijala zavest, da bi se morali kinološko organizirati, podobno kot je to že bilo v nekaterih delih Evrope.

Za ustanovitev društva, ki bi se ukvarjalo z načrtno vzrejo čistopasemskih psov, pa si je najbolj neutrudno prizadeval dr. Ivan Lovrenčič.

Lovska kinologija je dejavnost lovcev, ki se ukvarjajo z:

– vzrejo, vzgojo, šolanjem in vodenjem lovskih psov,
– oskrbo in zdravstvenim varstvom lovskih psov,
– organizacijo in izvedbo telesnih ocenjevanj, vzrejnih pregledov in razstav lovskih psov,
– organiziranjem in izvedbo preizkušenj lovskih psov lokalnega, državnega in mednarodnega značaja,
– izobraževanjem vzrediteljev, odgovornih skrbnikov in vodnikov lovskih psov,
– vodenjem evidenc, načrtovanjem in pripravo programov dela v lovski kinologiji.
– Uporabo lovskih psov za lov opredeljuje Zakon o divjadi in lovstvu. Določila lovskega zakona in lovske etike neposredno obvezujejo upravljavce lovišč in lovce, da je lov mogoč le s pomočjo lovskih psov. To so čistokrvni pasemski psi iz naslednjih pasemskih skupin:
– jamarji, goniči, barvarji, šarivci, ptičarji in prinašalci. Lovske pse uporabljamo pri različnih vrstah lova (brakada, pogon, sledenje ranjene divjadi, jamarjenje in prinašanje divjadi z vode), lovsko uporabnost pa dokažejo s preizkušnjo naravnih zasnov in opravljanjem nalog v lovski praksi.Vsi lovci LD Rižana se zavedamo pomembnost in vlogo lovskih psov.  Lovec brez psa je kot lovec brez puške.

– Pri nas od vedno izstopajo vodniki psov istrskih goničev iz Kubeda Škofi Udoviči.
Rioza Viktor z plemenitim istrskim goničem ki jer dosegel CAC naslov.
– Pri jamarjih pa legenda jamarjenja, ljubitelj psov, najstarejši lovec in čuvaj Cah Juštin
Lovrenc znan kot Brtojuc iz Črnega Kala.

Na področju lova na nizko divjad pa so izstopali vodnik Aver Valter z nemškim ptičarjem – žimovcem BOR-om in  Udovič Dušan  z žimovcem BOJ-om. Z bretonskim ptičarjem pa  Gino Gobbo  in Šegula Janez. Jerman  Silvan s ptičarjem valmarancem  DUKE.
Od leta 2016 imamo dva uspešna krvosledca in sicer : Rihter Dušan z bavarskim barvarjem DON-om in Munda Sašo s terierjem ASTOR-jem.

Od leta 1948 se pri Lovski Zvezi Koper vodi evidenca čistokrvnih lovskih psov in od tedaj dalje je bil na področju lovske kinologije viden napredek. Organizirane so bile vse potrebne kinološke prireditve, pri Lovski Zvezi Koper pa so ustanovili komisijo za kinologijo, v kateri so bili včlanjeni tudi vsi kinološki referenti pri Lovskih Družinah. S tako organiziranostjo je dosegla Lovska Kinologija vidne uspehe pri vzgoji rejcev, vodnikov in šolanju psov.
Leta 1979 je bilo ustanovljeno OBALNO-KRAŠKO KINOLOŠKO DRUŠTVO s sedežem v Kopru. V to društvo so se včlanili vsi lovci lovskih družin takratne Zveze Lovskih Družin Koper. Omenjeno OKKD je bilo registrirano pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve v Ljubljani, saj je obsegalo več občin in je imelo štiri kinološke sodnike, ki so v celoti zadostovali potrebam društva.
Poleg sodnikov je društvo imelo celo vrsto uspešnih rejcev in vodnikov, ki jih je LZS za dosežke na področju lovske kinologije tudi odlikovala. Obalno-Kraško Kinološkego Društvo je vseskozi povezano z lovskimi družinami na območju OBALE, KRASA in BRKINI.

Psi v LD Rižana