Lovišče in divjad

Divjad

Stalno živeča divjad:

srnjad, jelenjad, divji prašič, (ris in medved po občasni odločbi), poljski zajec lisica, jazbec, kuna belica, polh, raca mlakarica, fazan, jerebica, sraka, šoja.
Letni plan odstrela za leto 2001
Plan odstrela srnjadi 100 kom.
Plan odstrela divjega prašiča 20 kom.
Plan odstrela jelenjad 3 kom.

Za lovni turizem na zato predvidenih predelih lovišča letno predvidevamo:

– 400 kom. vloženih fazanov (umetna vzreja)
– 200 kom. jerebic (umetna vzreja)
– 3 poljski zajci
– 6 kom. srnjadi in
– 1 divji prašič.

Seznam prisotnih zavarovanih vrst divjadi:

divja mačka, dihur, mala in velika podlasica,veverica, divji in skalnati golob, grlica, jerebica, kragulj, skobec, kanja, krokar, velika in mala sova uharica, lesna in druge sove, postovka, črna vrana, kozica, velik kljunač, siva čaplja, kormoran, galebi, (občasno orel belorepec) in veliko vrst ptic pevk.
Nekatere vrste se na našem območju pojavljajo le občasno kot na primer orel belorepec, kateri je stalno gnezdil v Osapski steni.
Sedaj je zaradi prisotnosti plezalcev in povzročenega hrupa izginil.
Živalski prostor se iz dneva v dan krči in s tem posamezne vrste živali izginjajo zaradi pretiranega človeškega posega in motenja v naravi.

Lovišče

V začetku je Lovska družina Rižana gospodarila s 3600 ha, od tega je 2800 ha lovnih površin. Od leta 2004 na podlagi zakona o divjadi in lovu je Lovska družina Rižana gospodarila s skupno površino 3657 ha od tega 3438 ha lovne površine.
Lovišče se sprosti iz značilnih kraških predelov in visokih planot do strmih previsov apnenčastih skladov v rodoviten zelenkasti fliš, kjer izvira tudi reka Rižana, po katerem je dobila ime tudi LD. Lovišče se nahaja v Slovenski Istri, ki je svojevrstna in tako drugačna od ostalih pokrajin Slovenije.
Območje LD zajame del Osapske doline od 30 m nadmorske višine z močnimi vplivi morja narašča do celinskega in bolj mrzlega Podgorskega Krasa (Plasa), mimo Zazidske doline do nadmorske višine 511 m v Gabrjih.
Pod močnimi vplivi submediteranskega podnebja so značilna topla poletja in mile zime.
Povprečna letna temperatura znaša 15 stopinj C.

Z opombo, da je burja tisti dejavnik, ki nenadoma spremeni mile vremenske klimatske razmere tega kraja v občasne hladne zimske klimatske razmere.
Sneg zapade le v višjih predelih lovišča, toda redko in ne vsako leto.
Glede na značilne ugodne klimatske razmere predvsem v JZ predelih, odlično uspeva trta in oljka ter ostale mediteranske kulture. V nižinskih predelih prevladujejo manjše kmetije, posejane v manjši meri tudi z deteljico in žitarico.
V višjih legah, oz. krajih, prevladuje redkejši mešani gozd, kjer prevladuje hrast, jesen ter gaber. Vedno večje površine poraščata bor in brinje. V ostalih predelih je prisoten tudi kostanj, akacija in robidovje ter črni in beli trn.
Tu in tam so pašniki in travniki v skupni površini 1121 ha.
Lovišče se nahaja na območju regijskega središča Mestne občine Koper in ne daleč od mednarodnega mejnega prehoda Škofije – oz. Rabuiese – Trst –Italija in R. Hrvaške.
Na območju lovišča so katastrske občine Črni kal, Rozar, Gabrovica, Loka, Podpeč, Hrastovlje, Kubed, Osp, Socerb, Sv. Anton in Zazid.
Dne 26.junija 1991 je za Slovence in nas lovce zgodovinski in prelomen dan. Lovci smo bili tista organizirana oborožena oblika združenja, ki je nudila vse stransko in izredno pomoč tedanji milici in TO. Lovci smo bili sodobno oboroženi in pripravljeni na aktivno sodelovanje pri obrambi komaj rojene države Slovenije. V sodelovanju s tedanjem vodstvu milice in TO smo po sestanku v prostorih MO Koper in v Sežani aktivirali vse lovske družine in pod vodstvom starešin aktivno sodelovali v akciji »OKO«. To je bila akcija opazovalnic z nalogo odkrivanja in javljanja možnega prihoda JLA iz R. Hrvaške.
Po osamosvojitvi Slovenije se je pričela tudi v lovski organizaciji obdobje iskanja novih oblik organiziranosti. Povečal se je pritisk posameznikov in skupin ter drugih uporabnikov prostora, ki so želeli izničiti kar smo lovci v svoji stoletni tradiciji ustvarili za dobro narave in divjadi. Posledice pritiskov, nejasnosti in špekulacije na račun lova in divjadi so se čutile tudi med lovci. Ta konfuznost se je pričela odražati tudi znotraj obalno-kraške zveze lovskih družin, ki je vse do leta 2000 delovala uspešno.

Opis meje lovišča

Iz stene pri glavni cesti Kozina – Koper poteka meja po tej cesti do odcepa za Podgorje in dalje po cesti za Črnotiče iz katere zavije na staro cesto za Črni kal do meje k.o. Črnotiče – Gabrovica.
Od tu po isti cesti do stene Kraškega roba ter po njem do roba stene nad ogradami Pirinji dol, kjer meja preide na poljsko pot in preko vrha Brgodec, med dvema zidovoma preide na železniško progo. Nadaljuje po progi do sečišča železnice s steno in dalje po steni do poti nad železniško postajo Zazid ter po poti do železniške postaje Zazid (meja na steni Kraškega roba je 5 m pas, ki omogoča izvajanje lova tudi iz stene navzdol).

Iz železniške postaje Zazid poteka meja južno na poljsko pot, ki pri dveh kalih preide na cesto Zazid – Rakitovec ter iz nje zavije jugo-zahodno po poti na Gabrje, po južnem zidu ograd vrh Veliki Gradež na mejo k.o. Hrastovlje – Movraž in po njej do tromeje k.o. Hrastovlje – Movraž – Kubed in dalje po meji k.o. Hrastovlje – Kubed na vrh Lačne.
Od tu po poti na ovinek pred vasjo Gračišče. Po cesti proti Gračišču zavije v jarek potoka do križišča poljskih poti ter od tu zahodno na vrh Čela.

Zemljevid LD Rižana

Pogon Kobel